Ali moram potegniti glavo iz oblakov?

Stik s sabo. Verovanje. Ekstremizem? Tone knjig. Milijoni svetovalcev. Milijarda tehnik. Zmeda. Kje je ravnovesje? Spiritualnost

Spiritualnost je postala že prava industrija. Spiritualnost je industrija.


Kdaj potegniti glavo iz oblakov?

Kako določiti mejo do kam boš šla? Ekstremi nikoli niso dobri. Čeprav imaš glavo v oblakih, poskusi biti z nogami trdno na tleh. No saj z glavo v oblakih, ni prav nič narobe, ampak konec koncev moramo vedeti funkcionirati tudi v tem življenju. V svoji realnosti. Vedeti moraš, kdaj glavo potegniti iz oblakov.

Tekanje od enega strokovnjaka k drugemu. Zdravljenje tega in onega. Milijoni delavnic, načinov. In zmeda. Utapljanje v vseh teh informacijah. Ampak z vso to spiritualno zasičenostjo se sprašujem, kje potegniti črto? Kdaj je dovolj? 

Delo na sebi?

Delo na sebi – ali boljše raziskovanje svojih izgubljenih delcev. Absolutno ja. Kot orodje za spopadanje z življenjem. Ampak kaj ti pomagajo vse delavnice, vse knjige, če sam pri sebi ne ugotoviš kaj deluje za tebe? Če samo tekaš sem ter tja in čakaš, da te rešijo drugi. Sama pa se ne poskusiš rešiti?

Pravijo, da moraš delati tisto česar te je strah, ampak za kakšno ceno? Vsak ima svoje meje, ki jih mora raziskati. Vsak mora za sebe znati potegniti črto in živeti v zdaj. Kaj ti bodo vse knjige, delavnice. Če samo tuhtaš kako prelisičili življenje. Bojiš se smrti. Pa sploh živiš?

Notranji kompas?

Verjamem, da ima vsak izmed nas en kompas. Notranji kompas. Ki smo ga večinoma izgubili nekje na poti odraščanja. Škoda. Ker bi si z lahkoto prihranili kar veliko gorja. Ampak tudi te izkušnje so nas naredile, take kot smo danes. No.. intuicija ali notranji kompas je izredno uporabna zadevica. In sama ga poskušam spet uporabljati. Malo sem z njega zbrisala prah. In počasi spet ugotavljam kako se ga uporablja. Če mi je kar izredno neprijetno, tudi ko preizkusim, se več ne maltretiram. Probala sem, očitno to ni za mene. Gremo naprej. 

Živeti v zdaj

Verjamem v to, da je potrebno preteklost spustiti. Zamere, jezo … Pustiti. Tudi hrano moreš po eni točki nehati pregrevati. Živeti v zdaj, uživati male trenutke sreče. Mogoče pa je to ključ do uspešnega življenja? Konec koncev imamo res vedno samo ta trenutek. 

Kaj pa ti, si že našla svoje meje? Ali za vsako ceno rineš z glavo v zid? 

Do naslednjič …

Objem, S.

Komentarji